datum: 04.04.2014

Smo se odločili da gremo in smo šli - peljali z avtobusom. Pot se je začela dinamično in veselo. Prvi postanek na avtocesti je pokazal da lahko izlet podaljšamo vsaj za 14 dni glede na zaloge hrane in pijače. Aleš -župan se je odlično odrezal pri rezanju pršuta tako da ob nadaljevanju poti ni bilo več lačnih ust. Pot nas je vodila mimo Firenc v osrčje pokrajine Chianti.

Najprej smo v dvorcu Brolio spoznali kako je nastal Chianti in še več o baronu Ricasoliju. Seveda se nismo mogli izogniti prelepim vrtovom in malce neprepričljivi zgodbi kje naj bi Da Vinci naslikal La Giocondo. Okolje se še kar ujema časovno pa gre zadeva bolj slabo skupaj, kar je omenil tudi lokalni vodič. Greve di Chianti je prelepo mestece daleč od civilizacije in po moje primer, kako lahko iz nič narediš vse. Branko in Aleš - direktor sta sicer pridno zalagala potnike s pijačo a le prednji del avtobusa, kar pa se je po uporu iz zadnjih vrst, bistveno izboljšalo Zvečer smo prišli v Acapulco in glej ga zopet zaplet. Prvi del avtobusa je navijal da krenemo na pot že sredi noči, da bi videli vseh pet vasi. mi bolj trezni in bolj zadaj, smo temu nasprotovali , a nas niso upoštevali. Šele, ko smo šli spat , nam je naša Marjetica poslala obvestilo, da je odhod ob skoraj normalnem času. Tudi V Porto Venere smo prišli po mnenju zadnje klopi - v dokaj zgodnji uri. Smo si ogledali prelepo mestece in vkrcali na ladjico. V Riomaggiore smo ob kar nemirnem morju,  še nekako pristali. Sam manever je bil precej grozljiv in je napovedoval razburljivo vkrcavanje in izkrcavanje. In slabi občutki so se žal  uresničili. Pri pristajanju Cornigli  smo izgubili stopnice in kljub izrednim naporom izkušenega in dobro opremljenega potapljača,  stopnic, ki so padle ob pristajanju v morje nismo našli. Nato smo se vrnili v Porto Venere, La Specio na avtobus in  po kopnem v Monterosso, pa nato še v Vernazzo in Manarolo. Bilo je super: Lepo vreme, dobra hrana in odlična družba. Pot nazaj nas je vodila skozi Prelepo Parmo in še lepšo Mantovo. Lepo mesto oblito z jezeri in letno rezidenco družine, Gonzaga, ki naj bi služila za občasna poletna nedeljska kosila. No pa so se trudili 20 let in naredili čudovito palačo z galerijo nepozabnih stropov in soban. Nato pa domov a brez šopinga ne gre! Dopolnili smo zaloge hrane in pijače ter do konca pojedli in popili zaloge, ki so bile ob prihodu na avtobus ocenjene na dobrih 14 dni. Ingrid in Klelia sta obdarovali strežno osebje - moški del s pujski z željo, da ko zrastejo po enem letu na naslednji izlet prinesejo pršut iz tega naslova. Albin mi je tudi povedal zakaj je na krasu veliko svinj, ki imajo protezo namesto noge. Razlog je menda v tem, da  Kraševci menijo, da se zaradi enega pršuta ne izplača zaklati cele svinje.

In ko je ura odbila deset, smo zaključili naš prečudovit izlet!